Slovenski znanstveniki in ribiči bodo iz morja skušali pridobiti priljubljeno kozmetično sestavino

V zadnjih letih smo večkrat poročali o množičnem pojavu meduz v severnem Jadranu. Nekatere vrste meduz so ljudem nenevarne, druge nas lahko močno opečejo. Ko jih je veliko, to ni težava le za kopalce, ampak tudi za ribiče.

Raziskovalci Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) bodo v sodelovanju s tremi koprskimi ribiči v projektu preučevali, kako bi bilo mogoče meduze koristno uporabiti in iz njih pridobivati kolagen.

Ne težava, ampak uporabna vrednost

Raziskovalci piranske morske biološke postaje že tri desetletja poglobljeno preučujejo ekologijo meduz, v zadnjih letih pa tudi možnosti, kako meduze uporabiti. "Nekaj, kar predstavlja težavo in odpadek, poskušamo s pridom izkoristiti," pojasnjuje vodja projekta dr. Ana Rotter.

Med drugim so preučevali, kako bi z njihovim mukusom (sluzjo) lahko prestrezali mikroplastiko, v sodelovanju z italijanskimi znanstveniki pa tudi, kako jih predelati v zanimive in okusne jedi.

Meduze pa vsebujejo tudi snov, ki je izjemno priljubljena v kozmetiki in kot prehransko dopolnilo – kolagen. Zato so se lotili projekta, za katerega so pridobili evropska in proračunska sredstva, v katerem bodo poskušali ugotoviti, kako bi kolagen lahko pridobivali iz meduz.

"Meduze so iz 95 do 99 odstotkov vode, ostali, suhi del, proteinska frakcija pa je skoraj izključno kolagen," razlaga Rotter. "Meduzni kolagen ni enak kot človeški, je pa biokompatibilen, kar pomeni, da mu je podoben in da ga naše telo ne identificira kot tujek," dodaja.

Posebne mreže za lovljenje meduz

Znanstveniki so se v projektu povezali s tremi slovenskimi ribiči. "Oni se preživljajo z ribolovom, vsak dan so na morju in najbolje vedo, kdaj je pojavljanje meduz bolj številčno," opisuje Rotter.

Načrtujejo več inovacij. "Ena je mreža, prilagojena za lovljenje meduz, ki je na trgu še ni in jo bomo poskušali izdelati v sodelovanju z ribiči," pravi. Druga inovacija je sistem navodil in postopkov, kako ravnati z meduzami od ulova do laboratorija. "Ugotavljali bomo, koliko časa imamo na voljo, kam se jih shrani, pri kakšnih temperaturah in ostalih pogojih," razlaga. "Tretja inovacija pa bo narediti optimalne, torej čim cenejše, hitrejše in okolju prijazne postopke ekstrakcije kolagena".

Velik potencial

Iz iz meduz pridobljenega kolagena bodo poskušali izdelati tako imenovane hidrogele. To so želatinasti materiali, ki lahko vpijejo in vežejo ogromno vode (tudi do stokrat več od lastne teže), a hkrati ohranijo isto strukturo.

Kolagenski hidrogeli so med drugim zanimivi za biomedicino, ker so po zgradbi podobni tkivom v človeškem telesu in bi jih lahko uporabili kot ogrodje za obnovo tkiv, z nanosom na kožo za zdravljenje ran in opeklin ter dostavo zdravil v telo.

V projektu, ki bo trajal dobra tri leta, nameravajo narediti prvi prototip hidrogela. Kot še poudarja Rotter, cilj raziskave ni teoretična znanost, ampak praktično uporabne rešitve.